Znanstveniki izumili nov način shranjevanja podatkov. Lahko spremeni tok zgodovine

Že leta 2002 sta raziskovalca Peter Lyman in Hal Varian iz kalifornijske univerze Berkley zapisala, da je količina novih informacij, ustvarjenih samo v letu 2002, bila približno enaka količini vseh dotlej ustvarjenih informacij od začetka civilizacije.

In leto 2002 je zdaj že "daleč za nami".

Človeštvo ustvarja neprimerljivo več informacij kot kadarkoli prej. Toda največji problem pri tem ni ustvarjanje, pač pa shranjevanje tolikšne količine.

Podatki bi lahko trajali tisočletja

Seveda so danes skoraj vse informacije shranjene v digitalni obliki.

A trdi diski v naših računalnikih se razmeroma hitro obrabijo, kar vzbuja strah, da bi se lahko ogromne količine podatkov, ki jih ustvarjamo, kmalu izgubile.

Zdaj so znanstveniki razvili novo vrsto shranjevanja podatkov, za katero menijo, da bi lahko spremenila tok človeške zgodovine, piše britanski časnik Independent.

Gre za zapisovanje informacij z laserjem na steklo, tako shranjeni podatki pa bi lahko ostali berljivi več kot 10.000 let.

Dva milijona knjig na 12 kvadratnih centimetrih

Zapisovanje podatkov v steklu ni čisto nova ideja, a doslej se je izkazalo, da podatkov v ta material ni bilo mogoče zanesljivo zapisati ali jih iz njega ponovno prebrati.

Zdaj znanstveniki iz Microsofta, ki delujejo v okviru skupine Project Silica, trdijo, da so našli rešitev s pomočjo posebnega laserja.

Ta lahko v steklo zapiše tridimenzionalne podatkovne elemente, imenovane vokseli (voxels), in jih uporabi za shranjevanje podatkov.

V kosu stekla velikosti 12 kvadratnih centimetrov in debeline 2 milimetra je tako mogoče shraniti 4,84 terabajta podatkov. To približno ustreza dvema milijonoma knjig ali 5.000 filmom v ločljivosti 4K.

Poskusi kažejo, da bi podatki lahko zdržali do 10.000 let pri temperaturi 290 stopinj Celzija. To bi lahko pomenilo, da bi pri sobni temperaturi trajali še bistveno dlje.

"Bakla človeške kulture in znanja na kosu stekla"

Nekateri znanstveniki, ki pri raziskavi niso sodelovali, menijo, da bi lahko odkritje spremenilo tok človeške zgodovine podobno kot prejšnje prelomne tehnologije shranjevanja.

"Če bi Silico uvedli v široki uporabi, bi lahko pomenila mejnik v zgodovini shranjevanja znanja, primerljiv z orakeljskimi kostmi, srednjeveškim pergamentom ali sodobnim trdim diskom," sta zapisala raziskovalca Feng Chen in Bo Wu.

"Nekega dne bi lahko en sam kos stekla nosil baklo človeške kulture in znanja skozi tisočletja," sta dodala.

O raziskavi si Microsoftovi znanstveniki poročali v članku, objavljenem pred dnevi v reviji Nature.

Več o projektu Silica pa si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.